Plodn: zgodovina, jezik, lesene hiše

Sappada je italijansko ime; Plodn si kraj pravi v svojem jeziku in to ime stoji ob drugem tudi v uradnem imenu občine. Enako velja za zaselke, ki se v plodarščini imenujejo heivilan: Granvilla je Dorf, Bach je Pòch, Palù je Moss, Fontana je Prunn, Cima Sappada je Zepodn.³

To ni folklora za turiste. Imena hiš, travnikov in potokov izvirajo iz istega jezika, in v Sappadi je ime hiše pogosto ime družine, ki je v njej živela. Zato se ta imena v resnih oglasih ne pojavljajo.

Sappada nima rojstnega lista. »Listina iz leta 1078«, ki jo beremo v številnih vodnikih, izvira iz nesporazuma iz 19. stoletja: to je datum smrti nekega patriarha, ne podelitve. Prva pisna omemba je z 2. avgusta 1295; prva listina, ki zadeva skupnost, je privilegij oglejskega patriarha s 27. decembra 1296, ki govori o že starem običaju.¹²

Tudi legenda, po kateri so vsi naseljenci prišli iz Villgratna na Tirolskem, kot edini izvor ne vzdrži. Raziskave umeščajo izvor v širše območje med zgornjo Pustriško dolino in Vzhodno Tirolsko ter stalno poselitev povezujejo z izkoriščanjem železovih rudnikov v dolini.¹

Iz teh prvih posesti izvirajo zaselki: 14 kmetij, ki so skozi stoletja postale prav toliko skupin hiš, v vrsti na sončnem pobočju.

Sappadsko narečje spada v južnobavarsko skupino, na prehodu med Vzhodno Tirolsko in Koroško. Germanskemu izvoru je ostalo bližje kot drugi jezikovni otoki: za sodobne stvari je besede prevzelo iz nemščine, ne iz italijanščine, zato je vlak zuk, letalo pa vliegar.¹

Do sredine 20. stoletja je bila to vsakdanja govorica. Nato se je začel upad, izrazit od sedemdesetih let: raziskave v šolah najdejo manjšino otrok, ki jo redno govori, in vse manj družin, ki jo uporabljajo doma. Zanesljivega štetja govorcev ni, številke, ki krožijo, pa nimajo primarnega vira.¹

Jezik je zaščiten kot zgodovinska manjšina z državnim zakonom iz leta 1999 in, po menjavi dežele, z zakonom Furlanije - Julijske krajine o nemško govorečih manjšinah, ki izrecno navaja »Sappada/Plodn«. Krajevno društvo je izdalo slovar, slovnico in gradiva za otroke; v šolo plodarščina vstopa s časovno omejenimi projekti, ne kot predmet.⁵

Tradicionalno domačijo sestavljata dve stavbi: hiša in ob njej hlev s senikom zgoraj. Gradilo se je v tehniki Blockbau: vodoravna bruna, položena drugo na drugo in vezana na vogalih, na kamnitem podstavku, s streho iz macesnovih skodel.⁴

Stari les je viden na območju Sappada Vecchia, od zaselkov Pill in Mühlbach do zaselka Puiche, ter v zaselkih Cretta in Cima Sappada. Osrednja zaselka sta izjema. Bach je pogorel 13. septembra 1908, Granvilla 9. oktobra 1928: obnovljena sta bila v zidani gradnji in po pravilnem načrtu. Že to dejstvo pojasni polovico razlik v značaju zaselkov.

Da je stari del ostal skoraj nedotaknjen, je tudi zasluga ceste: nova, iz leta 1922, je gradnje 20. stoletja potegnila nižje v dolino. Danes je »Sappada Vecchia – Plodn« na seznamu združenja I Borghi più belli d'Italia.⁷

Lesena hiša v zgodovinskih zaselkih je kos dediščine in zakon jo tako obravnava. Vsa občina je od leta 1956 pod krajinskim varstvom; prostorski načrt stare zaselke uvršča v varstveno cono in vsaki stavbi določa stopnjo varstva, od ena do 7.⁸

V praksi: brez povečanja prostornine, brez popolne razstavitve in ponovne postavitve stavbe v tehniki Blockbau, z višinami prostorov, ki ostanejo take kot ob gradnji, in z omejenimi odprtinami v strehi. Kdor kupuje zgodovinski les, kupuje tudi te omejitve in jih mora poznati pred predpogodbo.

Pust, Plodar Vosenòcht, obsega tri nedelje, posvečene revežem, kmetom in gospodi, ter četrtek, ponedeljek in pustni torek. Maska je Rollate, ki po nenapisanem pravilu govori samo plodarsko.⁹

Muzeji so trije: Etnografski muzej v zaselku Cima Sappada, Hiša-muzej kmečke kulture v zaselku Cretta in Mali muzej velike vojne. Med letom 1915 in jesenjo 1917 je fronta potekala visoko v gorah, okoli Peralbe; oktobra 1917 je bil kraj evakuiran, prebivalci pa so se vrnili 22. marca 1919.⁹

Vsak september prebivalci Sappade zaradi zaobljube iz leta 1804 proti živinski kugi romajo v svetišče Maria Luggau na Koroškem, onstran grebena.

Sappada je 28. marca 1852 prešla iz pokrajine Videm v pokrajino Belluno. Na referendumu marca 2008 je vrnitev v Furlanijo dobila 860 glasov za od 1.199 volilnih upravičencev. Zakon je prišel devet let pozneje in velja od 16. decembra 2017.⁶

Za kupca ima prehod konkretne posledice: lokalni davki so deželni, začenši z davkom ILIA namesto IMU, prav tako spodbude in urbanistična pravila. Ni pa se spremenil sistem vpisovanja lastnine: kataster in nepremičninski registri, kot drugod v Italiji.

V oglasih ne uporabljamo domačih imen hiš in stare hiše ne objavimo, ne da bi občino vprašali za cono načrta in stopnjo varstva. Na straneh zaselkov najdete ob italijanskem imenu plodarsko.